Kako prepoznati možgansko kap in pravilno ukrepati?
(Matija Zupan, spec. Nevrolog)
Možganska kap je nujno stanje, ki terja takojšnjo prepoznavo in ustrezno, hitro ukrepanje. Gre za okvaro predela možganov zaradi motene prekrvavitve (zamašena žila) ali krvavitve v oz. ob možganovino (razpočena žila). Najbolj pomembno je, da kot laiki ne spregledamo simptomov, ki govorijo za možgansko kap. Pomagamo si z akronimom G-R-O-M V2, ki zajema glavne simptome možganske kapi:
- G – govor,
- R – roka,
- O – obraz,
- M – minuta, mudi se!
V2 pomeni:
- V – vrtoglavica,
- V – vid.
G – govor: pomeni pojav motnje govora, s praviloma nenadno nastalo nerazločno govorico (kot bi govorili s polnimi usti), težave pri iskanju besed in poimenovanju običajnih predmetov, lahko pa tudi popolno odsotnost govora in razumevanja. Nasprotno lahko v nekaterih primerih pride tudi do zelo gostobesednega govorjenja, ki pa ni smiselno in izraža hude motnje razumevanja običajnih vsebin, navodil.
R – roka: pomeni nenadno ohromelost roke oz. zgornjega uda. Predmet, ki ga oboleli drži, lahko nenadoma pade iz roke, roka postane okorna, otopela, v redkih primerih pa se lahko nenadzorovano premika ali pa je oboleli sploh ne zaznava kot svoje. Običajno je prizadet tudi istostranski spodnji ud, vendar neredko v manjši meri kot zgornji.
O – obraz: pomeni ohromelost ene polovice obraza, običajno na isti strani kot roke. Značilno se pojavi povešen ustni kot, skozi katerega lahko izteka slina, oboleli ne more žvižgati, pri poskusu kazanja zob pa ustni kot zaostaja. Ob tem pa bolniki lahko zatisnejo oči in nagubajo čelo.
M – minuta, mudi se!: pomeni, da je ob prepoznavi kateregakoli od navedenih simptomov stanje skrajno resno in moramo ukrepati takoj, saj le tako lahko pomagamo obolelemu, da bo okvara možganov čim manjša in možnosti za okrevanje čim boljše. V eni minuti, ko možgansko tkivo ni prekrvljeno, pri tipični možganski kapi zaradi zamašene žile nepovratno propade 2 milijona živčnih celic, 14 milijard sinaps (povezav med živčnimi celicami) in 12 kilometrov živčnih vlaken!
V2 – nenaden pojav vrtoglavice oz. motenj ravnotežja: lahko govori za možgansko kap v predelih, ki nadzirajo ravnotežje, to so mali možgani in možgansko deblo. Kaže se z nenadno vrtoglavico, pogosto slabostjo in bruhanjem, simptomi, ki so včasih zelo podobni okvari ravnotežnega aparata v notranjem ušesu. Vsaka vrtoglavica ni možganska kap, vendar naj o tem sodi zdravstveni strokovnjak! Če gre za možgansko kap, bolniki običajno niso zmožni stoje in hoje. Lahko se pojavi tudi glavobol.
V2 – nenaden pojav motnje vida: najbolj značilna je nenadna slepota na eno oko, ko oboleli opazi, kot da bi mu temna zavesa prekrila del ali celotno vidno polje enega očesa. To kaže na motnjo prekrvavitve očesa zaradi strdka v žili, ki oskrbuje mrežnico, in predstavlja veliko tveganje za trajno izgubo vida na tem očesu. Lahko pa se pojavi motnja vida na obeh očeh hkrati, običajno tako, da oboleli ne zaznava vidnih dražljajev v npr. levi polovici vidnega polja obeh očes. Posledično ima težave z branjem, pri težjih okvarah se lahko nehote zaletava v predmete, ki ležijo v okvarjenih vidnih poljih.
Kako ukrepamo? Če pri sebi ali bližnjih ugotovimo enega od navedenih simptomov, je precejšnja verjetnost, da gre za možgansko kap, zato je nujno takojšnje ukrepanje. Edini pravilni način je klic na nujno telefonsko številko 112, kjer brez olepševanja sporočimo, da sumimo na možgansko kap pri obolelem. Obolelega sami ne vozimo v zdravstveno ustanovo in ne izgubljamo časa s klicanjem izbranega osebnega zdravnika. Znani so primeri, ko je pri takšnih nestrokovnih transportih prišlo do prometnih nezgod in hudih zdravstvenih in pravnih zapletov za vse vpletene!
Počakamo ob obolelem in spremljamo njegovo stanje. Le redko je treba bolnike z možgansko kapjo oživljati, držimo se protokola ABC, ki ga učijo na tečajih oživljanja za laike. Pomembno je, da oboleli udobno leži, če gre za motnjo zavesti, ga namestimo v stabilni bočni položaj, sprostimo dihalno pot (A – airway), ocenimo dihanje (B – breathing) in tipamo srčni utrip (C – circulation).
Izjemno pomembno je, da obolelemu NE dajemo nobenih zdravil in naj ne uživa tekočin oz. hrane! Ob tem bi se zaradi motnje požiranja oboleli lahko zadušil oz. bi na ta način lahko izzvali bruhanje, ob katerem izbruhana vsebina pogosto zaide v sapnik in dalje v pljuča s posledično pljučnico z zelo resnimi posledicami.
Zelo koristi, če imamo ob prihodu reševalcev na voljo seznam zdravil, ki jih oboleli prejema. Zlasti so pomembna zdravila, ki vplivajo na strjevanje krvi (npr. Aspirin, Plavix, Marevan, Pradaxa, Eliquis, Xarelto, Roteas in podobna zdravila). Pri zdravilih z vplivom na strjevanje krvi (»redčenje krvi«) je zelo pomemben tudi čas, ko je oboleli zdravilo nazadnje zaužil.
Pri nadaljnji obravnavi bolnika je ključno poznavanje časa, ko smo obolelega nazadnje videli v njegovem običajnem stanju, še bolje pa je, če se simptomi možganske kapi pojavijo v navzočnosti očividcev. Ta čas sporočimo reševalcem.
Čas so možgani, kar pomeni, da je izid zdravljenja obolelega z možgansko kapjo kritično odvisen od hitrosti ukrepanja. Hitro, odločno in pravilno ukrepanje je ključno! Na voljo imamo zdravljenje z raztapljanjem ali mehansko odstranitvijo krvnih strdkov iz zamašenih žil, vendar je to najbolj učinkovito le kratek čas po nastopu simptomov možganske kapi. Če mine do začetka zdravljenja preveč časa, je tovrstno zdravljenje lahko celo škodljivo! Podobno lahko pri možganskih krvavitvah bolnika operiramo in odstranimo krvavitev ter zakrpamo žilo, ki je počila, vendar je uspeh tega zdravljenja prav tako kritično odvisen od časa. Ključno torej je, da simptomov možganske kapi ne ignoriramo in ne odlašamo s klicem na številko 112! Čakanje na spontano izboljšanje simptomov ali njihovo zanemarjanje je namreč v našem okolju še vedno prepogost razlog za slab izhod zdravljenja!
